Jastreb gore
leti
rosno mu je perje;
z krilima brodi
podli
zdeno morje.
Nebo se bržem
spušča,
oblake je poleglo.
Z ognjem stihim
v sanju nas je delo.
Al mertvi još
nismo.
Dešč nam navek preti.
Nit plačemo nit
se smejemo,
sem nam duša
sunce prati:
sak treba svojim putem
črez
kmicu projti z listjem.
Nema komentara:
Objavi komentar